Pelin (Artemisia vulgaris) je razširjen prostorastoč plevel, ki ga najdemo skoraj povsod ob cestah, na neobdelanih zemljiščih in opuščenih parcelah po vsej Sloveniji. Cveti neopazno, a sprošča močno alergeno pelod in velja za enega pomembnejših povzročiteljev poznoletnih in zgodnjejesenskih alergijskih težav. Pelin je tudi rastlina, po kateri je ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) dobila drugi del imena — artemisiifolia pomeni "z listi, podobnimi pelinu" — kar odraža tesno botanično sorodnost obeh rastlin.

Kaj je pelin in kje raste

Navadni pelin je trajnica, visoka od 30 do 150 cm, redko tudi več. Prepoznamo ga po globoko vrezanih, perastih listih s sivozeleno do srebrnkasto spodnjo stranjo ter drobnih, rumenkasto-zelenih cvetovih, zbranih v ozke, pokončne latje na vrhu stebla. Rastlina pri nas ni tujerodna, temveč domača, zato je ne najdemo le kot občasnega prišleka, ampak kot stalnico obcestnih jarkov, nasipov, gradbišč in neobdelanih njiv — povsod, kjer je tla vsaj delno gola.

Ker gre za vetrocvetko, en sam sunek vetra dvigne v zrak veliko množino peloda, ki se lahko razširi tudi več kilometrov od izvorne rastline.

Sorodnost z ambrozijo

Pelin in ambrozija sta si botanično blizu — obe rastlini spadata v družino nebinovk (Asteraceae), obe sta vetrocvetni pleveli poznega poletja, obe pa proizvajata pelod s podobno sestavo beljakovin. Zaradi te sorodnosti se pri mnogih alergikih preobčutljivost na eno rastlino sčasoma razširi tudi na drugo, simptomi obeh alergij pa se med seboj prekrivajo in jih je pogosto težko ločiti brez alergološkega testiranja.

Sezona in razširjenost v Sloveniji

Pelin cveti približno od konca julija do septembra, vrh cvetenja pa je navadno v avgustu — torej nekoliko prej kot ambrozija, s katero se sezoni precej prekrivata. Posledica je, da imajo občutljive osebe v Prekmurju in Podravju pogosto podaljšano obdobje težav, ki traja od konca poletja skozi ves september.

Pelin je razširjen po vsej Sloveniji, vendar je — podobno kot ambrozija — posebej pogost v Prekmurju in Podravju, torej na območjih, kjer je tudi koncentracija ambrozije največja. To ni naključje: obe rastlini uspevata na podobnih rastiščih (obcestni jarki, neobdelane njive, opuščena zemljišča) in imata podobne podnebne zahteve.

Pomembna metodološka opomba: za slovenska mesta pelud.net nima lastne merilne mreže, kot jo ima Hrvaška prek NZJZ Štampar. Podatki o pelinu za slovenska mesta so modelirani na podlagi evropskega CAMS (Copernicus) modela in so zato ocena, ne neposredna meritev na terenu. Uradni nadzor pelodnega prahu v Sloveniji izvaja NLZOH.

Simptomi

Simptomi alergije na pelin so po naravi podobni tistim pri ambroziji, pri osebah, ki reagirajo na oba alergena, pa se v obdobju prekrivanja lahko stopnjujejo:

  • kihanje in vodenast izcedek iz nosu
  • zamašen nos
  • srbeče, solzne in pordele oči
  • srbenje neba in žrela
  • poslabšanje astme pri astmatikih
  • utrujenost in slabša kakovost spanca

Pri delu bolnikov se prvi simptomi pojavijo šele v odrasli dobi — alergija na pelin sodi med tiste, ki se lahko razvijejo pozneje v življenju, ne le v otroštvu.

Križna reaktivnost s cvetnim prahom

Ker si pelin in ambrozija delita del alergenih beljakovin, je sočasna preobčutljivost na oba pogosta pri osebah z območij, kjer oba plevela uspevata. Poleg tega pelin kaže določeno stopnjo križne reaktivnosti tudi z drugimi rastlinami iz družine nebinovk (na primer kamilico), kar lahko dodatno zaplete klinično sliko. Natančno razmerje med posameznimi preobčutljivostmi lahko oceni le alergolog s pomočjo kožnih ali krvnih testov.

Križna reakcija s hrano

Pelin je znan po sindromu pelin–zelena–začimbe (angl. celery–mugwort–spice syndrome) — obliki oralnega alergijskega sindroma, pri katerem imunski sistem zamenja beljakovine v hrani z beljakovinami v pelinovem pelodu. Najpogosteje omenjena hrana:

  • zelena (gomolj in listi) — najznačilnejši sprožilec pri tem sindromu
  • korenje
  • razne začimbe — kumina, koriander, poper, janež
  • sončnična semena
  • kamilica (čaj, izvlečki)

Reakcije so navadno blage — srbenje in rahlo otekanje ust in žrela kmalu po zaužitju — pri bolj občutljivih osebah pa so lahko izrazitejše. Kot pri vseh oralnih alergijskih sindromih velja, da toplotna obdelava živila zmanjša njegovo alergenost, saj uniči del odgovornih beljakovin. Osebe s sumom na to križno reakcijo naj simptome po zaužitju omenjenih živil zabeležijo in jih obravnavajo z alergologom.

Zdravljenje

Zdravila

Pristop je enak kot pri ambroziji:

  • Antihistaminiki druge generacije, redno skozi celotno sezono.
  • Nazalni kortikosteroidni pršilo, smiselno ga je začeti uporabljati približno dva tedna pred pričakovanim začetkom sezone, torej že v drugi polovici julija.
  • Kapljice za oči proti alergijskemu konjunktivitisu.
  • Bronhodilatatorji in inhalacijski kortikosteroidi za bolnike z astmo.

Imunoterapija

Specifična imunoterapija (SCIT ali SLIT), usmerjena proti pelinu ali proti kombinaciji pelin–ambrozija, je pri dokazani preobčutljivosti učinkovita možnost za dolgoročno zmanjšanje simptomov in porabe zdravil. O primernosti in poteku zdravljenja, ki običajno traja od 3 do 5 let, odloča alergolog.

Praktični nasveti za alergike

  • Spremljajte dnevne vrednosti peloda za svoje mesto na pelud.net.
  • V Prekmurju in Podravju v avgustu in septembru načrtujte čas na prostem okoli obdobij nižjih koncentracij.
  • Zračite prostore zgodaj zjutraj, ko so koncentracije peloda navadno najnižje.
  • Perila ne sušite na prostem med sezono, saj se pelod lahko oprime nanj.
  • Ob vrnitvi domov si umijte obraz in roke ter preoblecite oblačila, v katerih ste bili zunaj.
  • Če je mogoče, kratek izlet na obalo v obdobju vrha sezone lahko prinese nekaj dni olajšanja, saj so koncentracije tam praviloma nižje.

Opomba

To ni medicinski nasvet. Za individualno diagnozo, testiranje na preobčutljivost ali odločitev o imunoterapiji se obrnite na zdravnika splošne medicine ali alergologa.